petek, 21. maj 2010

A tudi ti Max?

Zakoreninjena moška miselnost je, da ženske nimamo pojma o avtomobilih. Ste že kdaj videli avtomehaničarko? Vas je kdaj v avtosalonu sprejela servisna svetovalka? Ste že kdaj slišali žensko komentirati dirke ali dirkati? Dobro, Nina Jerančič je izjema, ki potrjuje pravilo. Ženska o avtu nima pojma, ženska ne zna vozit ...... tako razmišljajo moške glave. Avtomobilizem je ena od mnogih stvari s katerimi se postavljajo pred nami ženskami. Redki ali noben moški ne bo priznal, da nima pojma o avtih. Za primer ena anekdota o kolegu, ki se je razkoračil pred bolhico in ženski ukazal naj dvigne »haubo«, da bo pogledal mašino. Kaj bi dala, da bi videla njegov pogled, ko mu je "baba" omenila, da ima bolhca mašino zadaj.


Zadnjič sva z mojim preljubim prišla do zaključka, da je za oba velik stres, ko vozim jaz. Moj zgublja živce; kako držim volan, predolgo držim sklopko, nepravočasno prestavljam ..... še bi lahko naštevala. Jaz zgubljam živce, ko poslušam njegove komentarje. Še nekaj je zame stresno ali še bolje rečeno zoprno, to je, poklicat servisnega svetovalca. Po telefonu še nekako gre, ko mu razlagam, da Max zjutraj, ko je mašina mrzla, spušča čudne zvoke. Ko pa ga pripeljem na servis in moram spet natanko ponovit problem, mu na čelu piše - »baba« kakšen zvok, ti imaš presluhe ali, sambogve kaj si počela z avtom
Še isti dan izvem, da so Maxa dobro pregledali in da je vse bp. Zbegana sem. Še dobro, da je kašljanje in piskanje našega Maxa slišal tudi najdražji, drugače bi res mislila, da sem imela  presluhe. Prepričana sem, da bi se scenarij odvil čisto drugače, če bi avto na servis pripeljal moj možek. Mogoče takole: ja res se je nekaj slišalo, jermen je piskal, smo mal pošprical in je OK. In tako sem šla, s še večjim nelagodnim občutkom, nazaj na servis, kjer sem na čelu servisnega svetovalca zagledala kljukico, še ena odpisana.
»Joj, pazi naj se, če bom jutri zjutraj spet slišala čudno piskanje« bemtim med vožnjo proti domu.
Naslednje jutro v Maxu previdno obrnem ključ in napenjam ušesa. Nič piskanja!!!??? Res nič!!! In tako nekaj dni zaporedoma. Včeraj pa spet. Isti zoprni zvok. Maaaaaaax ne me zaj...., a takole me boš še ti j..... Ma ni šanse, da spet pokličem servis.
Najbolje bo, da se lotimo drugega scenarija. Maxa naj na servis odplje najdražji. Dedci naj se zmenijo med sabo.
Jaz ....... jaz si bom mogoče omislila kako Mazdo al pa Toyoto ...... "babe" moramo držat skupaj ;-)


ponedeljek, 3. maj 2010

Dinozavri in rožce

Obljuba dela dolg. Gremo gledat dinozavre. Dragi ve, da sem obljubo dala samo jaz, zato se gladko izmuzne in ostane doma. In sva se z malim G. odpeljela proti Volčjem Potoku.
Gužva! Vročina! Evforija! Dinozavri! Veliko mulcev!
A glej ga ...... Mali G. me preseneti ...... v pozitivnem smislu. Medtem, ko so ostali mulci, kljub opozorilnim tablam, plezali in se obešali po dinozavrih, starši pa so jih »besno« fotkali, se je moj mulc resno zanimal za opise dinozavrov na tablicah :-o

Buški na glavi (Malega G, seveda) in tuljenju se nisem mogla izognit. Plazenje skozi skalnat tunelček zahteva svoj davek, ne gre drugače. Sladoled je hitro posušil solze.
Potem pa ........ igrala ........ khm khm ....... sem se skeširala za vstopnico, za dinozavrski balon, za sladoled, a da bi dala še 5 evrčkov, za skakanje po trampolinu in 2.5 evrčka, da bi skakal po napihljivem gradu, noooooooooo way ........ surprise surprise, Mali G. razume moj NE in se odpravi na »brezplačen« konec igrišča. Očitno so bili planeti v konjukturi .....





Heh, tudi mami ni ostala praznih rok