Nekdo tam zgoraj me je uslišal in zjutraj, ko se skobacam iz postelje preneha deževati. Sončni žarki si utirajo pot skozi meglo in objame me eno samo veselje. Napravica na okenski polici kaže 9 stopinj. To! Danes bo res en lep dan za tek.
Ob pol desetih se je megla že razkadila in trije navdušeni rekreativni tekači se odpravimo na 15-tega »lublanca«.
Na startu poskakujem in opazujem migetajoč topel zrak iznad večtisoč glavo reko tekačev. Srce mi utripa v ritmu The Stroja. Zasliši se pok in takrat se srčni utrip še poveča.
Tekači iz cone pred nami že pretečejo start, ko se ta dobesedno sesede. Varnostniki se postavijo pred nas in z Dani jih začneva dražit, da jim bova ušle. Gledam kako umikajo nesrečni start, nekdo pomaha, varnostniki umaknejo trak in spustijo nas naprej.
Po prvem kilometru pogledam na uro in ugotovim, da me je množica potegnila in tečem prehitro. Po petem kilometru me Dani pusti za sabo, nadaljujem v svojem tempu. Deseti kilometer pade mimo tik-tak. Preverim čas, zadovoljna sem, tečem tako, kot sem si zadala. Ljudje ob progi so enkratni in njihove spodbude mi dajo še več energije.
Nekaj časa tečem za vitezom z rumeno majico. Dobim preblisk, da bi si prihodnje leto dali natisniti majice z napisom »trije mušketirji«, hmm kako bi se reklo ženskam »mušketirke«.
Na koncu Slovenčeve pretečem šestnajsti kilometer in čez nekaj metrov me navijaško pozdravijo sosedje in Najdražji. Na razvlečeni Dunajski me z(a)grabi kriza. Tečem še vedno v zadanem tempu, a noge postajajo težke in na desni nogi začutim žulj. Da preženem bolečino vizualiziram, kaj bom počela po teku. Uf, kako se bom z užitkom poknila na kavč.
Kakih dvesto metrov pred ciljem mimo mene pade Ruto. Teče kot gazela pred levom in v utrujeni, razgreti glavi pomislim, da bi zadnje metre ubrala njegov ritem .... ja pa kaj še, v isti sekundi se zavem, da ne bo mogoče.
Noge me ponesejo skozi cilj, s šerifom udariva high five, v roke dobim medaljo in občutek je nepopisljiv.
In kaj si trije rekreativni tekači – mušketirji najbolj zaslužijo po teku ..... ja mali Guinness seveda!
