- zadnje dni sem veliko časa priklopljena na skyp, odpira mi okno na vzhod
- Mali G. je tekel na osnovnošolskem teku, po ljubljanskih ulicah je nabral 1500m
- zaukazana statičnost mi povzroča abstinenčno krizo, ugotovila sem, da je s tekom moje življenje veliko bolj umirjeno in manj stresno
- preživeta noč na urgenci samo potrjuje prejšnjo alinejo, mogoče je tudi lunin mrk naredil svoje
- na trenutke kaotično življenje umirjam z branjem, Kinsella in njej podobne mi že malo presedajo in strastna bralka mi je priporočila Murakamija. Všeč mi je.
Pogoltnila sem tudi Eleganco ježa. Gospa hišnica Renée je v meni pustila globok odtis:
"Vsi smo ujetniki svoje usode, s katero se moramo spopasti brez izgovorov, v epilogu moramo biti tisto, kar smo vedno bili v svojem bistvu, ne glede na iluzije, ki smo jih lahko gojili v času življenja. Samo zato, ker si imel opravka s finim perilom, še ne pomeni, da imaš pravico do njega - nič bolj kot ima bolnik pravico do zdravja."