Letos smo podrli rekord v količini
prtljage. Najdražji je poskrbel, da so nam na morje predhodno dostavili enormne količine pijače, drugače bi morali najeti
kamion.
Prepričana sem, da so sosede, ki so v
jutranjih urah na skrivaj kukale izza zaves na parkirišče, mislile
da se selimo.
Naš/Moj moto je bil: nič nas ne sme
presenetiti. Še vedno mi ni jasno, kako sem lahko vso prtljago + 2
longboarda + box za kosmatinko spravila v avto.
Trditev, da se na dopustu spočijemo
in si naberemo novih moči, ne drži!
Razlog moje po-dopustniške izgorelosti
je, da sem se vsako jutro zelo zgodaj zbujala (brez budilke) in šla
teč. Po teku sem še malo plavala, potem pa na kolo in v mesto po
kruh. Skratka mali jutranji triatlon.
Bil je krasen dopust, komaj se je začel in že ga je konec.