Staram se .... in ni
mišljeno kot nekaj tragičnega. Življenjski tempo je prehiter in potem me nekega
dne udari po glavi, da sem že čez 40. Pa ne bom razglabljala o gubicah, sivih
laseh in ostalih tegobah. Opazila sem, da vedno bolj pazim, kaj dam nase in kaj
dam vase.
V trgovini mi pozornost
ukrade jopa, ki jo pred leti še pogledala nebi. Jopa, za stare mame, bi si
rekla. Iščem tople nogavice, ki so tako prijetne, ko jih zvečer navlečem na
mrzle noge. Včasih gredo z menoj tudi v posteljo in moj najdražji jim pravi
ubijalci strasti, pa čeprav so na njih srčki.
Večerni in jutranji obred
v kopalnici je vse daljši in polica s kremami vse bolj polna. V "špeceriji" največ časa porabim za branje deklaracij. Ugotovila sem, da imam nekam prekratke roke in zato so v moji torbici sedaj tudi očala za branje.
Ja, kot sem že omenila,
vse bolj pazim, kaj dam vase.
Zato, ker sem bila večkrat
tečna, utrujena, brez energije ...... še bi lahko naštevala ....
Vse to zato, ker moje
telo ne prenaša dobro določenih snovi v hrani. Pojavili so se zdravstveni
problemi in nekaj preiskav ni pokazalo nič dramatičnega. Odločila sem se stvari
vzeti v svoje roke. Za mano je kar nekaj časa raziskovanja in bolj površnega izločanja določenih živil.
Stanje se je včasih umirilo in potem so simptomi spet kar na enkrat udarili.
Približno dva tedna nazaj pa sem korenito spremenila svoj jedilnik in bila bolj dosledna. Kot, da bi človek zamahnil s čarobno palčko. Počutim se odlično!
Vem, da je po samo štirinajstih dneh čudno trditi, da je res vse bp, a mi instinkt pravi, da je to u redu in pravilna odločitev.
Odkrivam nov svet, novi recepti, novi okusi, nove sestavine. Svoj drugi dom je pri nas našlo nekaj novih kuhinjskih "gedžetov".
Gube, sivi lasje, dioptrija
..... vse to naj ostane, samo da ne bom več dežurala po WC-jih in se počutila
kot izpraznjena vreča.
Obljubim, naslednjič
delim kak dober recept.
