Murphyjev zakon
je tak, da stvar, v katero se bom besno zapičila, da jo kupim, ni za dobiti v
nobeni trgovini.
Iskala oz. želela
sem kupit mandljevo moko. V nekaterih trgovinah sem bila deležna zaprepadenih
in zmedenih pogledov/reakcij (podobno kot takrat, ko sem iskala vinski kamen),
ponekod jim je ravno zmanjkalo ...... Po internetu ne kupujem hrane, zato mi ni
preostalo drugega, kot v kuhinjo zvabiti Malega Gusarja, da mi priskoči na
pomoč.
Z veseljem je
pomagal J.
Takole sva
naredila:
Neoluščene
mandlje, sva vrgla v krop in jih pustila nekaj časa namakati. Tolko, da se jim
naguba ovoj.
Potem je prišlo
na vrsto, na prvi pogled težaško delo, zaradi katerega sem v resnici zvabila
Malega v kuhinjo ;) ........ a se je luščenje izkazalo za izi bizi lahko
opravilo.
Mandlji so kar
sami skakali iz »kože«.
.jpg)
Nato so šli
»nagci« v pečico na sušenje. Pečico sva ogrela na 50°C in potem sproti
preverjala, kakšno je stanje. Pazit je treba, da jih preveč ne posušimo, ker drugače
dobimo pražene mandlje.
Posušene in
ohlajene manjdje sva samo še zmlela in voila, mandljeva moka je bila
pripravljena.
Jaz jo hranim v
hladilniku, ker tako baje zdrži dalj časa.
