Pomladne dobrote

Tetka Pomlad prihaja. Prinaša nam ptičje petje, toplejše in daljše dneve, mladičke, pirhe, čokoladne zajčke in kvačkane putke :-), zvončke, trobentice, narcise, tulipane ....... aja, skoraj bi pozabila na regrad. Precej darežljiva je tale tetka, se mi zdi.


Kmalu se bomo lotili pomladanskega čiščenja, pospravili zimsko navlako, prevetrili dom, na mizo dali  šopek kronic, zamenjali zimske gume ......

Da vas ne bo zgrabila pomladanska utrujenost, recimo od pospravljanja ali kar tako, vam svetujem naslednje: pojdite ven na svež zrak, naberite regrad, ga res dobro dobro operite (saj veste raznorazna gnojila, svinec in ostale strupene zadeve ...) in naredite solato. Zraven regradove solate ali kakršnekoli druge pomladanske solate odlično sede tale kruhek:



pa gremo .....



Kruh z dodano vrednostjo



Pripravimo:

pol kile moke

3 dcl tople vode

žlica sladkorja

40 g svežega kvasa ali vrečka suhega

ščepec soli

nariban sir (količina in vrsta sira po želji)

trdo kuhana jajca

pršut

poljubne začimbe


V toplo vodo nadrobimo kvas, dodamo sladkor in žlico moke. Pustimo cca 10 min, da naraste.

Moko presejemo v večjo skledo, jo takoj posolimo (da ne bi kasneje pozabili), v sredo naredimo vrtačo v katero bomo počasi zlivali kvasec.

Sestavine dobro premešamo/zgnetemo v hlebček. Lepo ga pokrijemo in damo v topel kot kuhinje, kjer naj počiva eno uro.

Vzhajan hlebček ponovno pregnetemo, da iztisnemo zrak. Razvaljamo ga v kvader, približno centimeter debelo.

Na polovico damo sir in žačimbe (jaz dam ponavadi, suho čebulo in česen, origano, timijan, včasih tudi malo rožmarina)

Na sir položimo pršut in trdo kuhana jajčka. Vse skupaj malo pošpricamo z olivnim oljem in zvijemo v štruco. Privoščimo ji še malo počitka nekje blizu pečice, kjer je toplo. Naj se navadi, da se bo kmalu spekla.

Pečemo na 180 stopinj cca 35 min.

Dober tek!

Bovec

Bovška dežela ..... poleg Logarske doline moj najljubši konec Slovenije. Nanjo me vežejo sami lepi spomini. Na Kaninu je Luka z dudo naredil prve smučarske zavoje J, v Lepeni smo uživali s konjiči,  sprehajali smo se po suhi strugi do slapa Boke, v Sočo metali kamenčke, raziskovali rove iz prve svetovne vojne in trdnjavo Kluže (takrat še ni bila obnovljena in zakljenjena),  firbcali kako mogočen je bil plaz v Logu pod Mangrtom in potem na mostu zmrzovali skoraj uro, ker je Pia zaklenila ključe v avto, a se je vse dobro izteklo ...... skratka Bovška kotlina je res polna adrenalina, kot pravijo.

Po dolgem času smo se spet vrnili v mestece Bovec in niti viroza, ki me je kuhala mi ni pokvarila dopusta. Sem si čisto sama kriva .... lepo vreme me je zvabilo ven na tek že prvi dan, a kaj, ko me je potem prepihalo do kosti in padec odpornosti je bil samoumeven.

Doživela sem pa eno tako lepo prigodo, ko sem tekla proti Čezsoči je mimo pripeljal domačin in se ustavil ( jaz sem bila že z eno nogo v jarku, da pobegnem, enkrat sem med tekom doživela eno neprijetno izkušnjo) in mi dal bonbon, da mi ne bo padel cuker J. Domačini so res prijazni in sprejmejo te z odprtimi rokami.

Po dolgih letih smo končno dočakali povezavo s Sella Neveo in jasno bili smo tudi pri sosedih. Imeli smo srečo, ker je plaz, nekaj dni po našem odhodu, zasul vlečnico Prevale in tako

so morali povezovalno progo zapreti.

Skratka, bilo je fajn in še nekaj slikic: