Med brskanjem po spletu sem naletela na Marinko. S sis sva si v otroštvu delili kar nekaj knjig o Marinki; Marinka v parku, Marinka gospodinji, Marinka nakupuje, Marinka nadomešča mamo, Marinka v gorah ....
Marinka se mi je zdela carica. Mala deklica je sama nakupovala, kuhala, pazila na bratca.
Najbolj pa so me v knjigi pritegnile ilustracije; Marinkina svetleča lička, žareče očke in luškane oblekice.
Ležala sem na trebuhu, listala Marinko in sanjala, kako bom tudi jaz, ko odrastem imela tako lep voziček, kot ga ima ona, tako lepo oblekco itd., saj veste do kam vse seže otroška domišljija.
In danes ...... ko sem zagledala Marinko sem se zamislila, da bi bilo lepo spet ležati v otroški sobi in sanjati kako bo, ko odrastem.
Pozdravljena!
OdgovoriIzbrišiKako lepe slike si objavila!
Iskala sem njeno izvorno ime.. Morda bi mi francoščina bolje stekla, če bi imela zanimivo in obenem nezahtevno berilo kot je "Martine" :)
Tudi meni je spomin na moj izvod Marinka nadomešča mamo eden lepših.. izredne ilustracije.. umirjen, stvaren slog pisanja.. res je doživljala vse mogoče, prijetne, včasih povsem vsakdanje dogodivščine. Ob tako vzorno naslikanem svetu se res ni težko prepustiti nostalgiji. Iz teh knjižic veje posebna toplina. Enkrat letno grem v knjigarno v hali A in si kakšno zgodbico dokupim, ker so učinkovitejše od katerekoli meditacije. Strinjam se.. košček sreče iz otroštva, ko smo še lahko brezskrbno sanjarili.. :)
Lep pozdrav, in hvala za lepo napisan odlomek.
Andreja