petek, 16. september 2011

Letos še brez nasmeška


„Lublanca“ bom letos, s težkim srcem, spremljala ob progi. Da bom lahko še naprej uživala v teku in ostalih zadevah moram najprej v red spravit svoje telo.

Še nekomu bo žal, da ne bom šla na maraton. Kolega iz Srbije, ki redno spremlja/se zanima za moje tekoče zadeve, bo tudi razočaran.

Nikakor se ne more spravit teč, ga pa zelo zanima moj napredek ;). Tako mu včasih pošljem kako slikico.

Ob tejle je pogovor potekal takole:



P: a šta se ona smije pored tebe  
I: ne znam
P: i šta si to vezala oko guze
I: anorak
P: sledeće godine skini anorak sa guze i stavi osmijeh na lice
I: važi

Predrag, obečavam, da ču sledeče godine stavit osmijeh na lice, a o anoraku ču razmislit ;).

Ni komentarjev:

Objavite komentar