Pridejo trenutki v življenju, ko moraš dati tud kaj ven iz sebe ….. dobesedno, ko se na prvi pomladni dan prebudiš iz dežele Nije in še ves zadet pogleduješ dol proti trebuhu, če je vse na svojem mestu.
Eh, saj ni bilo tako hudo, razen tega, da sem iz sobe imela lep razgled na Rožnik in sem vsake toliko časa izdihnila otožen aaaaahhhhhh ……..
Kar naenkrat imam ves ta čas na svetu …… lahko bi brala kako dobro knjigo, pogledala kakšen dober film ……. a gledam najbolj butaste oddaje po TV, ki so tako idiotske, da jih moraš gledat in potem se čudim ……. Pa kdo to gleda?!
Hmmmm, mogoče se pa nisem še čisto vrnila iz dežele Nije?