S sis se, ko sva bili še mlajši, nikoli nisva najbolje razumeli . Veliko sva se kregali, tepli ….. kot dva velika pobalina sva bili. Čeprav, po pripovedovanju staršev, nikoli nisva dolgo zdržali druga brez druge. Vedno sem jo smatrala za „tamalo“, čeprav sva narazen le 22 mesecev. Capljala je za mano in strašansko mi je šla na živce. No razen, kadar sem od nje imela kako korist. Zlobna sem bila, priznam. V šoli sem jo enkrat celo nagovorila, da mi je dala svoje šolske copate, ker sem jih jaz pozabila doma. Moja mala sis je imela že takrat VELIKO srce.
Zdaj, ko imava družini, sva si veliko bolj blizu. Rada jo imam in ponosna sem nanjo, zelo! Tistih šolskih copat ji nikdar ne pozabim ;).
Ni komentarjev:
Objavite komentar