Nekoč, nekje, za železnimi
vrati se je razprostiral ranč Košenina ......
Tako bi se začela
pravljica, ki sem jo podoživela na dopustu.
Zame je bilo
nekaj najlepšega, da sem lahko dopustniško kulinariko popestrila z lokalno sezonsko
zelenjavo in sadjem.
Obisk ranča je
bil res pravo doživetje in kar nekajkrat sem se s kolesom odpeljala po svež pridelek. Občudovala sem skrbno urejene gredice zelenjave, sadovnjak, olivni nasad,
v ogradi se pasejo kokoši in goske. Prava idila!
V vso to idilo paše tudi gospod Armando.
Priden je in skromen.
»Dolga leta sem delal v Nemčiji. Zdaj sem v penziji in uživam na ranču. Naglušen sem in nerad hodim v gostilno, ker se ne morem pogovarjati, nič ne slišim. Vse to obdelujem zase in za familijo, to mi je v veselje, zraven pa zaslužim še za cigare, za "usput".«
Gospod Armando vsekakor obvlada, a nisem ravno prepričana, da se v vsej svoji skromnosti sploh zaveda, kako trendovski je njegov pristop. Ekološko, lokalno in poceni :).
Najboljši del te pravljice je ta, da si lahko vso zelenjavo in sadje nabereš sam.
Paradižniki božansko dišijo in ko ugrizneš v sočen pridelek prav okusiš toplo sonce, morje in rodovitnost istrske zemlje.
V sadovnjaku si lahko odtrgaš tisto nektarino, ki se ti zdi najlepša in največja.
Gospod Armando vsekakor obvlada, a nisem ravno prepričana, da se v vsej svoji skromnosti sploh zaveda, kako trendovski je njegov pristop. Ekološko, lokalno in poceni :).
Ni komentarjev:
Objavite komentar