Najstniško življenje

Naš najstnik je spesnil pesmico za domačo nalogo pri slovenščini.

Takole je v poezijo prelil svoje trpeče najstniško življenje.

Kar naenkrat, se je čez noč vse spremenilo,
vstajati iz postelje, se mi ni več ljubilo.

V enem trenutku se mi zdi,
da me nič in nihče ne more spraviti s tira,
a me nato kmalu kaj znervira.

Življenje mi postaja velika uganka,
kot da mi v njem nekaj manjka.

Sprašujem se, ali se bo šola sploh kdaj končala.
Saj ne, da šola ni kul,
ampak domače naloge sovražim ful.


Še dobro, da tudi učiteljica razume trpečo najstniško dušo in bo iskreno izpoved objavila v šolskem časopisu :)
.
 

Sprejemanje

A se to samo meni zdi, da se je letos advent začel že takoj po noči čarovnic? Trgovci so ga definitivno začeli že prej. Začuda, me to letos sploh ne moti pretirano.

Še vreme je naredilo en tak hiter preblisk, iz lepega jesenskega sonca in toplih barv direktno na sneg. Sneg imam pa itak rada.

Ob oziranju čez ramo, lahko rečem, da ni bilo slabo leto. Nič se ne bom pritoževala.

Učila sem se in spoznala marsikaj. Ne bom rekla naučila, zato ker smo skozi življenje vedno v procesu učenja. To razlagam tudi svojima gusarjema in malemu se ta trditev zdi skrajno “blesava” …. on se pa že ne bo učil vse življenje :)

Nekatere stvari so se uresničle, za ostale se bom morala še bolj potruditi, jih sprocesirati ter sprejeti.

Sprejemati sebe je najtežje. Šele, ko sprejemamo sebe z vsemi svojimi hibami in napakami, sprejemamo tudi druge.

Življenje je itak dolga lekcija sprejemanja.  Kajne?

Moja “kuhna”

Saj veste takrat, ko te nekdo vpraša: s čim se pa ti ukvarjaš, ali kaj najraje delaš ….

jaz bi, kot iz topa izstrelila: rada “pacam” v/po kuhinji.

Moja kuhinja, je moj zen prostor. V njej se sproščam, plešem, norim, razbijam z lonci, ko sem jezna ... v moji kuhinji veljajo moja pravila in pika.

Ni opremljena, kot kuhinja iz kataloga – za občudovanje, niti si tega ne želim.

Posode, lončki in raznorazni praholovci niso tam, da so razstavljeni za obiskovalce.

Starejša kot je, raje jo imam.

Tako v njej nastajajo tudi torte, ki jih delam, kot dežurna družinska “slaščičarka”.

Nazadnje sem naredila presno torto za mami. Torta oziroma krema je nastajala iz moje glave in iz sestavin, ki sem jih trenutno imela na razpolago.

Pri presnih tortah mi je najbolj všeč to, da za nadev ali kremo lahko uporabimo katerokoli sadje, pač tisto, ki ga imamo doma.

Torta za mami :)

Podlaga,

2 skodelici indijskih oreščkov*

1 skodelica dateljnov*

1 skodelica mandljeve moke

3 JŽ kokosovega masla

Sestavine “zblendamo” in maso razporedimo po tortnem modelu

* indijske oreščke in datlje predhodno namakamo nekaj ur

Nadev/Krema,

2 avokada

2 banani

sok pomaranče

pomarančna lupina

skodelica domače nutele*

*Domača nutela – zmleti praženi lešniki (lešniki naj bodo namočeni in dehidrirani), presni kakav, kokosovo maslo – hladno stiskano, lahko malo medu ali kakega drugega sladila, malo vanilijevega ekstrakta. Miksamo do gladke mase.

Sestavine dobro “zblendamo” in kremo razporedimo po predhodno pripravlejni podlagi.

Torta naj počiva v hladilniku vsaj nekaj ur.

Okrasila sem jo s smetano, pomarančnimi krhlji in kakavovimi zrni.