Dobila sem brata. Ne, ne ….... za to prijetno presenečenje
nista poskrbela moja starša. Stvar je bila narejena čez lužo in v objem mi ga
je dostavil moj najdražji.
Krasno se razumeva z mojim bratcem. Je izredno potrpežljiv
in oprosti mi marsikatero začetniško napako, strašno ne-zakompliciran je.
A moram povedat tudi to, da je bila prva Danica. Z njo sem
začela spoznavati osnove šivanja. Malo me je naučila mami, nekaj sem se naučila
sama in si sešila tudi kak kos oblačila.
In potem dooooolgo časa nisem nič šivala. Včasih sem si, za
kak dan, sposodila Danico, da sem kaj skrajšala ali zožila.
Zdaj se me še drži začetniška vnema in za uvajanje sem
razparala eno zelo staro »kapno« (pravilno - prevleko za odejo) in sešila
malho/torbo, ki se lahko nosi na obe strani. Težko je šivati razvlečeno in sprano
blago, še težje je bilo zvest rožico, a mi je nekako uspelo in zadeva niti ne zgleda
tako slabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar