Božič

Ko se na božični večer zbere naša famiglia je vedno pestro in razburljivo. Konkretna polovica famiglie ne more skriti primorskega temperamenta in zato naša glasna srečanja preglasijo lajanje vaških psov, zavijanje mačk in bogsigavedi kaj si mislijo ostali malo številčni prebivalci idilične  hribovske vasice.

Občudujem mojo drago sis, ki se vsako leto znova odloči, da ne bo prekinila tradicije in nas zbrala pod streho.
Vem, da tole lahko napišem tudi v njenem imenu …. najinim „škratom“ bi rade poleg daril, ki se
bodo obrabila, ponosila, pojedla in zbledela podarile tudi največje darilo in to je zavedanje, da je na koncu najpomembnejše le to, da imamo drug drugega.

(Po)Božične želje …..

biti na pravem mestu ob pravem času

ujeti pravi trenutek

posrečen nakup

nepričakovan prihodek

romantičen večerni sprehod

ujet pogled ljubljene osebe

odrešujoč jok

zdravilen smeh

Vse to in nič manj želim tudi VAM …... lepo praznujte!

Vest iz posavskega laboratorija

Posavski laboratorij iz Ljubljanske kotline trenutno za potrebe najožjega kroga izbrancev v maloserijski proizvodnji goji izbrane bakterije. Izjemno ugodna geografska lega omogoča pridobivanje  raznoraznih bakterij in virusov. Primerna temperatura, ustrezen pretok hladnega in toplega zraka pa omogočata idealne razmere za zorenje izbrane bakterije Streptokok.

Oddelek za kakovost posavskega laboratorija izvaja strogi nadzor nad gostiteljem bakterije.

Glavne dejavnosti oddelka so:

kontrola temperature

spremljanje zorenja streptokoka

spremljanje stanja gostitelja

 uvajanje novih postopkov mirovanja

sodelovanje pri razvoju in izboljšavah vitaminskih napitkov

Od pristojnega zavoda za Zdravstveno varstvo smo pridobili mnenje o izbrani bakteriji in dovoljenje za nabavo ustreznih surovin za nemoteno delovanje oddelka.

Košarkar naj bo!

1. pred tekmo se nikoli ne popije 3 deci cedevite, ker te potem med tekmo tišči lulat

2. med tekmo se ne daje v usta in žveči trak od hlačk, ker te potem sodnik opomni, da se to ne dela

3. na igrišču ne poskušaj biti solo igralec, ker lahko hitro zgubiš žogo

4. nasprotnika se ne vleče za dres, se ga ne objema in ne poriva, ker se potem trener dere: Gusar to je prekršek

5. s trenerjem se ne pogaja koliko časa boš sedel na klopi:
- Gusar menjava za dve minuti na klop
 - pa ne noooooooo
- dve minuti, da se odpočiješ
- neeeeeee
- na klop, samo za dve minuti
- trmasto odkimavanje z glavo
- kaj pa minuto pavze
- aaaaaa neeeeeee
- pol minute, OK
 - OK

(op. naslov sem si sposodila od Primoža Suhadolčana)

Miklavž

že peče piškote. A ste bili pridni?

Fiskultura

Zvečer je čas za raztezne vaje.
Stol je pripravljen, podlaga tudi, živi fikus prižgan, soočenje 4..3..2..1.. pa dajmo.

Sedite na stol, nagnite se naprej in prosto spustite glavo navzdol.
Najbolje ja, glavo dol, da ne bom gledala Kerčmarke ….. res, kdo jo je tako namalal?!


Stopite med vrata in se s podlahtmi dobro oprite v podboj, dlani naj bodo približno v višini ušes.
Pahor, kaj naj pomeni ta poza z rokama v žepih?! Resno!


Obe roki dvignite nad glavo. Zapestje prizadete roke objamemo s prsti druge roke in ga rahlo, skupaj z drugo roko potegnite v smeri neprizadete strani.
A daj no Virant, kot en napiflan šolarček skačeš in dviguješ roko.



Za hrbtom se poskušajte s prsti dotakniti do zgornjega roba lopatice.
Zoran, tebi je vse tako preprosto, „smo kupili od Elekte, plaćali ….. bla bla bla“ ....... auuu moj hrbet.



Skrčite koleno desne noge in spustite bedro navzdol.
Glej glej, Janezek zakaj se tako kislo smejiš, te je zagrabil krč?!



Mama Janković, kapo dol za oblekco in stas, upam da bom tudi jaz na jesenske dni tako dobro zgledala.



Dan D se približuje, do takrat se bom še pridno raztezala in razmišljala, potem bom šla obkrožit …..... nepravega kandidata.


Srečno!

Idila

takole je bilo včeraj nad oblaki

Megleno

slika od tu

Zadnje dni sem ovita v vatko. V belo meglo. Jaz poznam več vrst megle, odvisne so od mojega razpoloženja.

Bela megla zemljo pokrije z mehko belo tuhno. Mesto zavije v bel pajčolan skozi katerega včasih spusti tudi kak sončen žarek.

Siva megla je zoprna. Stopiš ven in že te ovije mrzla, sivkasta, po smogu smrdeča koprena. Siva megla vse stvari ovije v temnejše barve in depresivno pritiska na dušo.

Ko se vsa ta belo-siva koprena v moji glavi razblini opazim, da je Veliki Gusar postal kar naenkrat Mali Mladi Mož, ki nujno potrebuje zimski plašč.

In ko mi mladenič podrobno predstavi kaj si želi zaslutim, da se bo tudi v mojo denarnico kmalu spustila megla. To meglo najbolj sovražim.

Noč, ko sem zajahala metlo

Na predvečer vseh svetih, ko je padel mrak smo prižgali sveče, zbrali netopirje, duhce, kostkote, pajke, režeče buče in preganjali zle duhove.

Seveda ni praznika brez jedače in pijače. Sladkali smo se s krvavimi muffini, pajkovsko torto in bučno pito.

Tule je še sila preprost recept za slastno bučno pito. 

sestavine so naslednje(merica je jogurtov lonček):

2 lončka moke

2 lončka sladkorja

1 pecilni

kisla smetana

sladka smetana

1,25ml mleka

2 jajci

in ena srednje velika muškatna buča

Moko, sladkor in pecilni zmešamo. Polovico suhe zmesi potresemo po pekaču za torto (premera 24 cm), dodamo naribano bučo, potresemo s preostankom zmesi. Jajca, mleko, kislo in sladko smetano „razžvrkljamo“ in prelijemo po zmesi v pekaču. Z vilico večkrat prebodite, da se zmes lepo prepoji.

Pečemo na 180 stopinj cca 1 uro

dober tek

Drobtinice preteklih dni:

- zadnje dni sem veliko časa priklopljena na skyp, odpira mi okno na vzhod

- Mali G. je tekel na osnovnošolskem teku, po ljubljanskih ulicah je nabral 1500m

- zaukazana statičnost mi povzroča abstinenčno krizo, ugotovila sem, da je s tekom moje življenje veliko bolj umirjeno in manj stresno

- preživeta noč na urgenci samo potrjuje prejšnjo alinejo, mogoče je tudi lunin mrk naredil svoje

- na trenutke kaotično življenje umirjam z branjem, Kinsella in njej podobne mi že malo presedajo in strastna bralka mi je priporočila Murakamija. Všeč mi je.

Pogoltnila sem tudi Eleganco ježa. Gospa hišnica Renée je v meni pustila globok odtis:

"Vsi smo ujetniki svoje usode, s katero se moramo spopasti brez izgovorov, v epilogu moramo biti tisto, kar smo vedno bili v svojem bistvu, ne glede na iluzije, ki smo jih lahko gojili v času življenja. Samo zato, ker si imel opravka s finim perilom, še ne pomeni, da imaš pravico do njega - nič bolj kot ima bolnik pravico do zdravja."

Tone Pavček (1928 - 2011)

Kdo ne pozna pravljice Juri - Muri. Velikemu G. sem jo morala prebirat vsak večer, znam jo skoraj na pamet. Pri Malem G. je še vedno na večernem sporedu tudi Juri-Muri drugič v Afriki. 

Danes zvečer bom, Pavčku v spomin, Malemu G. prebrala obe pravljici.

Veliki G. pa ima na steni, že nekaj let, tole pesem:

Ko hodiš, pojdi zmeraj do konca.

Spomladi do rožne cvetice,
poleti do zrele pšenice,
jeseni do polne police,
pozimi do snežne kraljice,
v knjigi do zadnje vrstice,
v življenju do prave resnice,
a v sebi – do rdečice
čez eno in drugo lice.

A če ne prideš ne prvič, ne drugič
do krova in pravega kova
poskusi
vnovič
in zopet
in znova.

(Tone Pavček)

Slovenia shooting team

V izredno čast mi je bilo, da sem lahko spremljala naše fante. Da so na svetovno prvenstvo odšli v spremstvu boljših/lepših polovic, se jim je zelo obrestovalo in skupno so zasedli 16-to mesto.

To, dragi moji, sploh ni slab rezultat! 

Ponosna sem nanje. Še najbolj na mojega najdražjega.

Oj!

Ne vem kdo je avtor tega zapisa. Tukaj ga objavljam le zato, ker mi je zelo všeč in ne bi rada polnila mailboxov.

OSTI JAREJ - OJ


Osti Jarej - staroslovenski pozdrav. Samo dve kratki besedi sporočata
neverjetno veliko - ostanite mladi in zdravi! Lahko tudi pomladni ali
pomlajeni in močni. Najlepše starodavne pozitivne želje naših prednikov
vsebujejo tako energijo, kot tudi potenco, v največji možni meri pa so
povezane s skupnim neizčrpnim vrelcem našega bistva.

Osti jarej!< se glasi najstarejši znani slovenski zapisani pozdrav ali
napitnica, oziroma zdravica. Dandanes je pozdrav po okrog 2.500 letih
znova aktualen in ga z veseljem ter ponosom uporablja čedalje več mladih
Slovencev.

Najbolj razširjen je ta staroslovenski pozdrav v njegovi skrajšani
različici >oj!<. Ta se je v zadnjih nekaj letih tako razširil, da mnogi,
ki ga uporabljajo v vsakodnevnih stikih z drugimi, niti ne vedo kaj
pomeni.

>Osti jarej< je kratek napis na starodavnem vrču za točenje pijač. Najden
je bil na današnjem slovenskem ozemlju blizu kraja Škocjan na Krasu, leta
1911. Danes hranijo vrč z napisom >osti jarej< v muzeju v Trstu. Vrč
izvira iz obdobja nekaj sto let pred našim štetjem, ko so na področju
srednje Evrope živeli naši predniki, kateri so v starodavnih zgodovinskih
virih imenovani Veneti. Po njih se danes imenujejo slovite Benetke,
pokrajina Veneto v današnji Italiji in Venetski zaliv v Jadranskem morju,
katerega sestavni del je tudi Tržaški zaliv.

Veneti so tudi tisti naši predniki, ki so nam zapustili čudovito Situlo iz
Vač, najdeno skoraj v Geometrijskem središču Republike Slovenije - GEOSS
oziroma težišču naše današnje države, kateremu so posvečene naslednje
besede:

"Slovenka - Slovenec - kjerkoli si:
- tu je tvoj temelj, osnova,
- od tu je tvoje seme - izvor, bistvo,
- tu je tvoje središče,
- od tu je tvoja energija, potenca,
- tu je neizčrpen vrelec tvojega bistva."


Napis na Škocjanskem vrču in starodavni pozdrav je sestavljen iz dveh
besed - "osti" in "jarej". Osti pomeni seveda skrajšano obliko besede
ostani. Še danes uporabljajo v slovenskem kraškem narečju skoraj povsem
enako besedo, ki jo izgovarjajo "uosti". Med tem ko torej predstavlja prvi
del pozdrava nekoliko skrajšana beseda "ostani", je v drugem delu ravno
obratno. Predstavlja ga nekoliko daljša oblika besednega korena "jar"
oziroma "jara", ki pomeni mlad, nov in zdrav ali pomladen. Prav tako
pomeni beseda jar tudi močan.

Nemir se me loteva zadnje dni. Z najdražjim letiva drug mimo drugega, usmerjena vsak svojim obveznostim. Drug drugega preletavava s pogledi, sem pa tja pade kak hiter objem in poljub. Včasih tudi kak očitek, ehhhh prehitro stegnem jezik, vem.

Zato komaj čakam in se neizmerno veselim, da bova čez dva dni odletela skupnim užitkom naproti.

vir

September

Septembrska jutra so, po počitnicah, najbolj stresen del dneva. Tolažim se, da bo kmalu oktober in bo vse steklo, tako kot mora.

Septembrski večeri so kot pokvarjena plošča. Na sporedu eni in isti stavki ….. pripravi si stvari za šolo, imaš ošiljene barvice, kje imaš copate, umij si zobe, zdaj je pa res treba v posteljo …..

Seveda pri vseh teh zlajnanih stavkih sodelujem tudi sama, ali bolje rečeno sama. Mali skače okoli in se dela da dela. Hmmm, le po kom ima to??!!

Konec septembra pride tudi streznitev.

Zjutraj pred dvigalom, brskam po torbici …. Mali drži vrata dvigala in zavija z očmi.

„joj, nekaj sem pozabila, počakaj malo, kar pusti dvigalo“

„ooohhhhh mami, zakaj si zvečer ne pripraviš vseh stvari, tako kot mojo torbo?“

AAAAAAA, kmalu bo oktober.

Na prvi jesenski dan ...

Osem

Letos še brez nasmeška

„Lublanca“ bom letos, s težkim srcem, spremljala ob progi. Da bom lahko še naprej uživala v teku in ostalih zadevah moram najprej v red spravit svoje telo.

Še nekomu bo žal, da ne bom šla na maraton. Kolega iz Srbije, ki redno spremlja/se zanima za moje tekoče zadeve, bo tudi razočaran.

Nikakor se ne more spravit teč, ga pa zelo zanima moj napredek ;). Tako mu včasih pošljem kako slikico.

Ob tejle je pogovor potekal takole:

P: a šta se ona smije pored tebe  

I: ne znam

P: i šta si to vezala oko guze

I: anorak

P: sledeće godine skini anorak sa guze i stavi osmijeh na lice

I: važi

Predrag, obečavam, da ču sledeče godine stavit osmijeh na lice, a o anoraku ču razmislit ;).

Čakam na ......

tale film. Nujno ga moram pogledat, ko si bom vzela čas samo zase seveda. Ob gledanju napovednika, mi je insert, ko SJP v postelji (poleg spečega moža) dela checking listo, zvabil kisel nasmeh. Kako znano se mi je zdelo vse skupaj. En tak čuden občutek je bil, ko se ti zdi nekaj smešno in strašljivo obenem. Prepričana sem, da bi se prepoznala marsikatera žena, mamica.

Da o sekvenci, kjer zasmrči na postelji niti ne govorim. Znano a ne!?

Zaradi vse prehitrega tempa, včasih res ne vem kje se me drži glava. Želja biti popolna mama, žena, uslužbenka …... ne znese vedno vse skupaj. Vedno je treba nekaj žrtvovati.

In res je, kot pravi nek komentar; ni SUPERMAM, so samo mame, ki so SUPER.

Dopust po dopustu

Letos sem imela neverjeten privilegij. Ko sem odplavala, odživela in oddelala prekratkih 14 dni dopusta, sem se doma kar naekrat znašla sama. Najdražji je odpotoval na sever, gusarja sta uživala na morju in jaz ........ jaz sem preprosto uživala.

Še nekaj fotk z gusarjeve perspektive:

Smeh do solz

Mešani občutki me prevevajo ob teh starih letakih. Res ne vem, a naj se smejem al jokam.

Smeh do solz bo kar v redu :).

Drage moje, kaj naj vam rečem, jejte veliko vitaminov ;).

Turško - slovenski "pitnik"

Pirin kruh

Moram se pohvalit ... že nekaj mesecev sama pečem pirin kruh. In ne, nisem si kupila kruhomata, le izvohala sem tako simpl recept, da bolj ne bi mogel biti. Priprava ni znanstvena fantastika in vzame tako malo časa.

Ponavadi ga pečem zvečer. Vročo štručko zavijem v bombažno krpo in pustim na pultu počivati do jutra.

Recept

450g polnozrnate pirine moke

sol

dve žlički vinskega kamna

3dl light jogurta

1,5dl radenske

dve žlici olivnega olja

V skledo stresemo moko, naredimo jamico, v katero dodamo sol, vinski kamen. Nato dodamo jogurt in radensko. Vse skupaj premešamo in na koncu dodamo še olivca. Aja, da ne pozabim, pirino testo se ne mesi, zato prste stran, mešamo s kuhalnico. Dobimo kepo testa in nič ni narobe, če je malo »pocasta«. V naoljen pekač za kruh stresemo testo in ga obogatimo z različnimi semeni – po želji.  Pečico segrejemo na 200 stopinj. Izkušnje so pokazale, da je kruh najbolje peči brez ventilacije cca 1 uro.

Pojasnilo za tiste, ki čudno gledate ob besedi vinski kamen. To je nadomestilo za kvas, če napišem še bolj po domače, je bio pecilni prašek, bolj zdravo, itak J.

Sinko

Mami brez kruha sm bil. Nis ga kupla.

Ja in, zakaj pa nisi šel v trgovino? Si raje lačen a ne?!

Sm jedu. Tortiljo sm si mogu pogret.

Krasno, a vidiš kako si iznajdljiv.

Včerajšnji pogovor me je spomnil na tole kolumno, ki sem jo prebrala pred kratkim.

Mama, mamica, mami, mat ........ različne smo se tako, kot nas različno kličejo otroci.

Jaz sem samo mami J.

Hi Mom!

Veliki G bi znal povedat, da sem včasih res zatežena mama. Hja, saj veste, kako je z najstniki.

A ko se vsake toliko časa mami »utrga«, prosi svojega sina, da jo nauči šaflat .... khmmmm shufflat.  In takrat je pri nas res pestro. To je dobra zadeva za zmigat telo J.

Ne morem verjet, kako sem z leti postala prav okorna/štorasta, to je bilo smeha.

Stay tooned, mogoče bom kdaj objavila posnetek ..... mogoče sem rekla J.

P.S. Veliki G. pravi, da je ta komad beden, meni se zdi pa prav odštekan ;)

Lepo se imejte in zmigajte telo

Rdeče češnje

nimam rad, tako pravi Mali G. 

Češnje so dobre le za fotoshooting in nič več. Mali zmrdolin mi kravžlja živce, ker od sadja konzumira samo še jabolka in to olupljena in narezana na krhlje.

Eh, kaj bi se sekirala, sama sem, kot mala zmrda tudi živela od zraka. 

Čudežna tabletka

Nekaj dni nazaj me je viroza dobesedno podrla v horizontalen položaj. Moj Najdražji se je trudil po »najboljših« močeh, da bi me pozdravil. Namesto, da bi kuhal čaje, stiskal limone in vsaj pospravljal za sabo, je sklenil, da je zame najboljše zdravilo gledanje filmov. Dobil je neverjeten zalet (ki bi ga BTW lahko usmeril v prej naštete pomoči) in »loudal« filmčke po tekočem traku.

Najdražji, še enkrat bi se ti rada iz srca zahvalila za tvojo podporo. Res, virtualen svet je idealen za pobeg iz resničnosti in zdravje se ti povrne tik-tak, ko enkrat spet prideš nazaj v realnost in se znajdeš v nastlani dnevni sobi, na kuhinjskem pultu pa ni več prostora za odlaganje. 

Kaj mi je preostalo drugega, zavihala sem rokave, nadrogirala sem se z raznoraznimi vitamini in najprej pospravila kuhinjo, da sem si lahko skuhala čaj.

Kaj sem že hotela povedat ..... da sem imela v viroznem/virtualnem stanju vsaj priliko pogledat en res dobr film z naslovom Limitless. Pridejo taki dnevi, ko bi tudi jaz prodala dušo hudiču in z veseljem goltala čudežne tabletke. A za enkrat se bom zadovoljila z drogami iz domače lekarne.

Lepo se imejte in ostanite zdravi!

Ne steče .....

kot bi bilo treba. Vsake tolko je treba malo "poriniti" pravijo ;).
Pa še komentarji me malo zezajo. No, da vidimo ......

Pijani pirhi

V hladno rdeče vino (refošk, teran ...) potopimo jajca in jih počasi kuhamo. Jajca naj se v vinu ohladijo, najbolje jih je pustiti čez noč.
Pirhe posušimo na zraku, saj tako na lupini ostane vinski kamen in pirhi se svetijo, kot bi bili posuti s kristalčki :).

Petek - dan za metek

Kot, da ni bilo dovolj, da sem celo dopoldne preživela na dermatološki, potem še debelo uro na banki in spet skoraj ponorela v lekarni (obupno nakodrana farmacevtka/lastnica lekarne na ploščadi mi je v faco priznala, da se ji ne da mešat kreme, naj pridem v ponedeljek), ne kje pa, ni bilo dovolj, saj veste, ko ima hudič mlade ........ a to ni nič v primerjavi s krutim spoznanjem, da so nam ravno takrat, ko sem jaz zgubljala čas v banki, vlamljali v klet in mi »pajsnili« kolo. Ko sta prišla policaj in policistka/administratorka z beležko in se lotila, po vsej verjetnosti, običajnega postopka, mi je dokončno spuhtelo upanje, da bova z mojim Scottom še kdaj skupaj štela kilometre.

Lopuže vam pa tole: preklela sem vam vse po spisku, upam da vas bo enkrat doletela debela palica po riti in še kje drugje. 

Stari dobri časi

Draga moja M.!

Obujam spomine na odštekane trenutke v lisičjem brlogu ;).

Uživaj!

Rutina

slikca od tu

Zjutraj sem totalno nedružaben človek. Prvih nekaj minut niti ust ne morem odpret, kaj šele oči. Saj ne vem kako bi lahko opisala to čudno stanje. Enkrat je tako – duša bi al telo noče, drugič je – telo hoče al duša noče. Zakomplicirano do vesolja, vem. Jutra definitivno niso moj dan dneva.

A odkar imam kosmatinko je zgodnje vstajanje nujno in tako me iz jutranje more rešuje le rutina. Čez pižamo si navlečem trenerko, se zavijem v topel puhek, roki porinem globoko v žep, brado potisnem za ovartnik in tako »zadekana« se z malo kosmatinko odpraviva na jutranji sprehod. Počasi se sprehodiva čez park po brezplačnik (hehehehe penzionistično, I know ;) ), podaljšava do pekarne po dišeče kifeljčke (hvala, ker me pred šesto ne mečete ven) in skleneva krog do doma.

Tista na štirih nogah se zvrne nazaj v posteljo, una ta druga si privošči zajtrk in kavo.